Električni ali bencinski avtomobil? Izračunali smo, koliko vas vsak stane na leto

🚗 Nasveti in primerjave  •  ⏱️ Čas branja: približno 9 minut

Električni avtomobili obljubljajo nižje stroške vožnje in vzdrževanja, vendar so pogosto dražji ob nakupu. Bencinski avtomobili so praviloma dostopnejši, a njihovi lastniki več plačujejo za gorivo in redne servise. Kaj se torej bolj splača slovenskemu vozniku? Pripravili smo primerjalni izračun za 15.000 kilometrov letno, v katerem upoštevamo energijo, servisiranje, zavarovanje, registracijo in izgubo vrednosti vozila. Rezultati kažejo, da električni avtomobil ni nujno vedno cenejši – odločilno je predvsem, kje ga polnimo in koliko kilometrov prevozimo.

1. Nakupna cena je šele začetek stroškov

Pri izbiri novega avtomobila kupci pogosto največ pozornosti namenijo prodajni ceni, porabi goriva in mesečnemu obroku financiranja.

Toda dejanski stroški lastništva so precej širši.

Poleg goriva ali električne energije mora lastnik plačevati tudi zavarovanje, registracijo, redne servise, pnevmatike in morebitna popravila. Pomemben strošek predstavlja tudi izguba vrednosti avtomobila, ki je ob prodaji pogosto precej večja od posameznega letnega servisa.

Prav zato smo pripravili primerjavo dveh podobno velikih avtomobilov kompaktnega razreda: enega s klasičnim bencinskim motorjem in drugega s povsem električnim pogonom.

Ne primerjamo dveh konkretnih modelov, saj bi na rezultat lahko močno vplivale razlike v opremi, znamki in popustih. Namesto tega uporabljamo reprezentativen računski primer.

Naš cilj je odgovoriti na preprosto vprašanje: koliko stane eno leto uporabe električnega avtomobila in koliko primerljivega bencinskega?

2. Predpostavke: 15.000 kilometrov na leto

Za osnovni izračun smo določili naslednje pogoje:

Cene vozil, energije in predvidene preostale vrednosti so predpostavke za primerjavo, ne potrjene tržne cene na dan objave.

Pri električnem avtomobilu je poraba 18 kWh na 100 kilometrov mišljena kot energija, obračunana na števcu oziroma polnilnici, zato v izračunu ne dodajamo še enkrat izgub pri polnjenju.

Prav tako v osnovnem izračunu ne upoštevamo državne subvencije za nakup električnega vozila. Morebitna subvencija bi rezultat spremenila v korist električnega avtomobila, vendar je njena višina odvisna od aktualnega javnega poziva in upravičenosti kupca.

3. Stroški goriva: največja prednost električnega avtomobila

Pri 15.000 prevoženih kilometrih in povprečni porabi 6,5 litra bencina na 100 kilometrov voznik letno porabi 975 litrov goriva.

Ob predpostavljeni ceni 1,50 evra za liter to pomeni:

Električni avtomobil pri takšnih pogojih za energijo porabi približno 63 odstotkov manj denarja.

Vendar je ta rezultat dosegljiv predvsem voznikom, ki lahko avtomobil redno polnijo doma ali na cenovno ugodnem delovnem mestu.

Pri pogostem polnjenju na javnih hitrih polnilnicah se razlika precej zmanjša.

4. Kaj če električni avtomobil polnimo na javnih polnilnicah?

Cena električne energije je lahko zelo različna glede na način polnjenja.

Za primerjavo smo pripravili tri scenarije.

V tretjem scenariju je električni avtomobil za energijo celo dražji od bencinskega.

To ne pomeni, da je javno polnjenje vedno dražje od bencina. Pomeni pa, da ima način polnjenja odločilen vpliv na ekonomiko električnega vozila.

Pomembno je upoštevati tudi morebitne naročnine, parkirnine, časovne pribitke in cene posameznih ponudnikov polnjenja.

5. Servisiranje: električni avtomobil ima manj mehanskih delov

Električni avtomobil nima klasičnega motornega olja, oljnega filtra, vžigalnih svečk, izpušnega sistema ali številnih drugih komponent, značilnih za bencinski motor.

Zato so redni servisni posegi praviloma drugačni in lahko cenejši.

Toda električni avtomobil ni brez stroškov vzdrževanja.

Še vedno je treba pregledovati zavore, podvozje, pnevmatike, hladilni sistem baterije in pogonskega sklopa ter druge komponente.

Za naš izračun predpostavljamo naslednje letne zneske:

Razlika znaša 120 evrov letno v korist električnega avtomobila.

Višji predvideni strošek pnevmatik pri električnem avtomobilu temelji na predpostavki o večji masi in drugačnih obremenitvah. V praksi ni nujno, da bo električni avtomobil pnevmatike obrabljal hitreje; veliko je odvisno od modela, voznega sloga in izbire pnevmatik.

V izračunu niso vključena večja nepredvidena popravila, saj njihove pogostosti in višine ni mogoče zanesljivo posplošiti na vse avtomobile.

6. Zavarovanje in registracija: električni avtomobil ni nujno cenejši

Pogosta zmota je, da je električni avtomobil zaradi drugačnega pogona samodejno cenejši pri vseh stroških lastništva.

Pri zavarovanju je lahko ravno obratno.

Zavarovalnice pri oblikovanju premije upoštevajo vrednost avtomobila, moč, zavarovalno kritje, voznikovo škodno zgodovino in druge dejavnike. Ker je električni avtomobil v našem primeru ob nakupu dražji za 8.000 evrov, smo zanj predvideli tudi nekoliko višjo zavarovalno premijo.

Za primerjavo predpostavljamo primerljivo zavarovalno kritje pri obeh vozilih.

Gre za ilustrativne letne zneske. Dejanska registracija je odvisna od vrste vozila in veljavnih dajatev, zavarovanje pa od konkretne ponudbe.

Slovenski sistem registracije vključuje predpisane letne dajatve, zato električnega avtomobila ni pravilno samodejno obravnavati kot vozilo brez vseh registracijskih stroškov.

V našem primeru je električni avtomobil pri tej skupini stroškov za 70 evrov letno dražji.

7. Izguba vrednosti: strošek, ki ga vozniki pogosto spregledajo

Če avtomobil kupimo za 25.000 evrov in ga pet let pozneje prodamo za 12.500 evrov, smo zaradi izgube vrednosti izgubili 12.500 evrov.

To pomeni povprečno 2.500 evrov na leto.

Pri električnem avtomobilu, ki ga kupimo za 33.000 evrov in po petih letih prodamo za predvidenih 14.850 evrov, je izguba vrednosti večja.

V petih letih znaša 18.150 evrov oziroma 3.630 evrov na leto.

Razlika znaša 1.130 evrov letno v škodo električnega avtomobila.

To je bistveno več kot predvideni letni prihranek pri energiji v osnovnem scenariju.

Seveda to ne pomeni, da bodo vsi električni avtomobili izgubili več vrednosti od bencinskih.

Prihodnje vrednosti vozil so negotove. Nanje vplivajo razvoj baterij, cene novih avtomobilov, zanesljivost posameznih modelov, stanje vozila in povpraševanje na trgu rabljenih vozil.

Naš izračun zgolj pokaže, zakaj je treba pri primerjavi skupnih stroškov vključiti tudi amortizacijo.

8. Končni izračun: koliko nas avtomobil stane na leto?

Ko združimo vse predpostavljene stroške, dobimo precej drugačno sliko, kot če bi primerjali samo porabo goriva.

Pomembno je poudariti, da gre za modelni izračun, ne za splošno pravilo.

Če bi električni avtomobil počasneje izgubljal vrednost, če bi ga kupili ceneje ali če bi prejeli državno subvencijo, bi bil rezultat lahko povsem drugačen.

Prav tako v izračunu niso vključeni stroški financiranja, domače polnilnice, parkiranja, vinjete, pranja vozila in večjih nepredvidenih popravil. Ti stroški so odvisni od posameznega uporabnika.

9. Državna subvencija lahko povsem spremeni rezultat

Pri nakupu novega električnega avtomobila je pomemben dejavnik tudi državna subvencija.

V Sloveniji so v letu 2026 predvidene nepovratne spodbude za upravičene električne avtomobile. Po javnem pozivu Borzen JP SUB-EV26 je za fizične osebe v ustreznem sklopu navedena subvencija 7.200 evrov za nov električni osebni avtomobil z nakupno vrednostjo med 25.000,01 in 35.000 evrov.

Vendar subvencija ni samodejno zagotovljena. Borzen opozarja, da so informativno zaprošena sredstva že presegla razpoložljivo vsoto, zato lahko nekateri vlagatelji ostanejo brez odobritve.

Za naš električni avtomobil s predpostavljeno nakupno ceno 33.000 evrov bi odobrena subvencija 7.200 evrov pomenila občutno nižji začetni strošek.

Če zaradi subvencije zmanjšamo petletno izgubo vrednosti za celoten znesek 7.200 evrov, ob nespremenjeni predpostavljeni prodajni vrednosti vozila, se povprečni letni strošek zmanjša za 1.440 evrov.

Ta scenarij velja le, če kupec subvencijo dejansko prejme in če se uresničijo druge predpostavke izračuna.

10. Koliko kilometrov moramo prevoziti, da se električni avtomobil splača?

Na podlagi naših predpostavk ima električni avtomobil pri energiji in rednem vzdrževanju skupno prednost 1.042,50 evra letno pri 15.000 kilometrih.

Toda zaradi višje predvidene izgube vrednosti in nekoliko dražjega zavarovanja se ta prednost skoraj izniči.

Če bi vsi drugi stroški ostali nespremenjeni, bi se pri našem modelu električni avtomobil brez subvencije po skupnih letnih stroških izenačil z bencinskim pri približno 16.900 prevoženih kilometrih letno.

Ta meja velja le ob domačem polnjenju po 0,20 evra za kWh in bencinu po predpostavljeni ceni 1,50 evra za liter.

Z več prevoženimi kilometri se prihranek električnega avtomobila povečuje. Pri vozniku, ki prevozi 25.000 ali 30.000 kilometrov letno in večinoma polni doma, je lahko ekonomska prednost električnega pogona precej izrazitejša.

Nasprotno pa lahko voznik, ki letno prevozi samo 5.000 kilometrov in nima dostopa do ugodnega polnjenja, težje upraviči višjo začetno ceno električnega avtomobila.

Pomembno: trenutna cena bencina v Sloveniji je višja od naše računske predpostavke

V osnovnem modelu smo zaradi preglednosti uporabili ceno bencina 1,50 evra za liter. Toda uradna regulirana cena 95-oktanskega bencina v Sloveniji od 20. do 26. oktobra 2026 znaša 1,702 evra za liter na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest.

Če namesto 1,50 evra uporabimo to aktualno ceno, se letni strošek bencina poveča na 1.659,45 evra.

Skupni letni strošek bencinskega avtomobila bi tako znašal 5.659,45 evra, kar pomeni, da bi bil električni avtomobil pri domačem polnjenju že brez subvencije za približno 39 evrov letno ugodnejši.

Ta primer lepo pokaže, kako hitro se lahko rezultat spremeni zaradi gibanja cen goriv.

11. Zaključek: kateri avtomobil je dolgoročno ugodnejši?

Odgovor na vprašanje, ali se bolj splača električni ali bencinski avtomobil, ni enak za vse voznike.

Električni avtomobil ima praviloma največjo prednost pri stroških energije, posebej če ga lastnik večinoma polni doma. Pogosto lahko prihrani tudi pri rednem vzdrževanju.

Toda pri primerjavi celotnih stroškov lastništva je treba upoštevati še nakupno ceno, izgubo vrednosti, zavarovanje in način uporabe.

Naš izračun je pokazal, da je lahko razlika med obema pogonoma brez subvencije zelo majhna, tudi če električni avtomobil za energijo porabi precej manj denarja.

Ob odobreni državni subvenciji pa se lahko razmerje izrazito spremeni v korist električnega avtomobila.

Najpomembnejše sporočilo za kupce je zato preprosto: avtomobila ne primerjajte samo po porabi na 100 kilometrov, temveč po skupnih stroških lastništva v obdobju, ko ga nameravate uporabljati.

Za voznika z domačo polnilnico in veliko prevoženimi kilometri je lahko električni avtomobil zelo racionalna izbira. Za nekoga, ki vozi malo, avtomobil kupuje po nizki ceni in je odvisen od dragih javnih polnilnic, pa lahko bencinski pogon še vedno predstavlja ekonomsko smiselno možnost.

Viri in metodologija

Metodologija: Vsi izračuni temeljijo na lastnem primerjalnem modelu Vozila24. Stroški energije, servisiranja, zavarovanja, registracije in predvidene izgube vrednosti so predpostavke, razen kjer so izrecno navedeni uradni podatki. Primerjava ne predstavlja napovedi dejanskih stroškov posameznega avtomobila.

Uradni viri: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo oziroma GOV.SI (cene goriv), Borzen (subvencije za električna vozila 2026) in GOV.SI (registracija ter letne dajatve).

Preberite tudi