Mobilnost in okolje: Kako promet dejansko vpliva na kakovost zraka?

📅 Objavljeno: 18. julij 2026   •   ⏱️ Čas branja: 5 minut

Ko govorimo o prometu in okolju, se razprava pogosto skrči na ogljikov dioksid in vprašanje, ali je avtomobil bencinski, dizelski ali električni. Kakovost zraka pa je precej bolj zapletena. Na zrak ob cestah vplivajo izpušni plini, obraba pnevmatik in zavor, cestni prah, prometni zastoji ter celo način, kako so zasnovane mestne ulice.

Sodobni avtomobili so bistveno čistejši od primerljivih vozil izpred nekaj desetletij, toda več vozil, več kilometrov in težji avtomobili lahko del tehnološkega napredka izničijo. Čistejši motor zato še ne pomeni nujno tudi čistega mestnega zraka.

Katera onesnaževala dejansko prihajajo iz prometa?

Pri motorjih z notranjim zgorevanjem nastajajo različne snovi. Med najpomembnejšimi so dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, hlapne organske spojine in trdni delci. Njihova količina je odvisna od vrste motorja, goriva, temperature, tehničnega stanja vozila in načina vožnje.

Dušikov dioksid je posebej pomemben v mestih, saj je cestni promet eden njegovih glavnih virov. Izpusti nastajajo blizu tal in neposredno ob pločnikih, stanovanjskih stavbah, šolah ter drugih prostorih, kjer se zadržujejo ljudje.

Delci PM10 in še manjši PM2.5 lahko prodrejo globoko v dihala. Najmanjši delci predstavljajo večje zdravstveno tveganje, saj lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti vplivajo na dihala in srčno-žilni sistem. Vendar promet pri delcih ni edini vir; pomembni so tudi kurjenje, industrija in nastajanje sekundarnih delcev v ozračju.

Dizelski motorji so postali čistejši, vendar niso brez težav

Dizelski avtomobili so bili dolgo priljubljeni zaradi nižje porabe goriva in manjših izpustov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer. Njihova šibka točka so bili predvsem dušikovi oksidi in drobni trdni delci.

Sodobni dizelski motorji zato uporabljajo filtre trdnih delcev, sisteme za selektivno katalitično redukcijo in zahtevno elektronsko upravljanje motorja. Kadar sistemi delujejo pravilno in je motor ogret, so izpusti lahko bistveno nižji kot pri starejših vozilih.

Težave se pojavijo pri kratkih mestnih vožnjah, pogostih hladnih zagonih in neustreznem vzdrževanju. Filter trdnih delcev potrebuje ustrezne pogoje za regeneracijo, sistem za čiščenje izpušnih plinov pa ne doseže polne učinkovitosti takoj po zagonu.

Bencinski avtomobili niso samodejno čista alternativa

Bencinski motorji imajo v nekaterih razmerah manj težav z dušikovimi oksidi, vendar tudi pri njih nastajajo ogljikov dioksid, ogljikov monoksid in druge škodljive snovi. Sodobni motorji z neposrednim vbrizgom lahko proizvajajo tudi zelo drobne delce, zato so nekateri opremljeni s filtri trdnih delcev.

Pri vseh motorjih z notranjim zgorevanjem je ključno tehnično stanje. Okvarjen senzor, izrabljen katalizator, težava z vbrizgom ali odstranjen filter lahko izpuste močno poveča, četudi avtomobil na prvi pogled deluje normalno.

Redni servis tako ni pomemben samo za zanesljivost vozila. Pravilno delujoč motor, ustrezno motorno olje, brezhiben izpušni sistem in pravilen tlak v pnevmatikah neposredno vplivajo na porabo energije ter količino onesnaževal.

Električni avtomobil odpravi izpuh, ne pa vseh delcev

Električni avtomobil med vožnjo nima lokalnih izpustov iz motorja, zato lahko pomembno izboljša kakovost zraka ob prometnih ulicah. To je posebej pomembno v gosto naseljenih mestih, kjer so ljudje izpostavljeni onesnaženju neposredno ob viru.

Vendar tudi električno vozilo uporablja pnevmatike, zavore in cestno površino. Zaradi večje mase baterije je lahko obraba pnevmatik pri težjih ter zmogljivejših modelih večja, zlasti pri sunkovitem pospeševanju.

Po drugi strani regenerativno zaviranje zmanjšuje uporabo klasičnih zavornih ploščic in s tem nastajanje zavornega prahu. Končni vpliv je zato odvisen od mase vozila, velikosti pnevmatik, načina vožnje in učinkovitosti regeneracije.

Zakaj so zastoji posebej problematični?

Prometni zastoj pomeni veliko vozil na majhnem prostoru, pogosto ob stanovanjskih območjih. Avtomobili se nenehno ustavljajo, pospešujejo in ponovno zavirajo, kar povečuje porabo energije ter obrabo zavor in pnevmatik.

Pri motorjih z notranjim zgorevanjem se težava poveča zaradi delovanja v prostem teku. Sistem start-stop lahko del nepotrebnega delovanja motorja zmanjša, vendar ne odpravi glavnega problema: prevelikega števila vozil, ki poskušajo istočasno uporabiti omejen cestni prostor.

Zrak je lahko posebej obremenjen v tako imenovanih uličnih kanjonih, kjer visoke stavbe ob cesti zmanjšujejo kroženje zraka. Enaka količina izpustov ima lahko zato v ozki mestni ulici večji lokalni vpliv kot na odprti cesti.

Ogljikov dioksid in kakovost zraka nista isto vprašanje

Pri razpravah o okolju pogosto pomešamo onesnaževala zraka in toplogredne pline. Ogljikov dioksid pri običajnih zunanjih koncentracijah ni lokalno onesnaževalo v enakem smislu kot dušikov dioksid ali trdni delci. Njegov glavni problem je vpliv na podnebje.

Vozilo ima zato lahko razmeroma nizke lokalne izpuste škodljivih snovi, vendar še vedno povzroča veliko emisij ogljikovega dioksida. Velik in težak avtomobil z močnim motorjem lahko izpolnjuje sodobne emisijske standarde, a zaradi visoke porabe ostaja podnebno obremenjujoč.

Prav tako električni avtomobil izboljša lokalno kakovost zraka, njegov širši okoljski odtis pa je odvisen od proizvodnje baterije, vira električne energije, življenjske dobe in števila prevoženih kilometrov.

Ali bodo čistejši avtomobili rešili mestni zrak?

Tehnološki napredek je že občutno zmanjšal izpuste iz izpušnih cevi. Strožji standardi, kakovostnejša goriva, filtri in elektrifikacija so razlog, da je sodobno vozilo praviloma precej čistejše od starega avtomobila brez učinkovitega nadzora izpustov.

Toda tehnološka rešitev sama ne more odpraviti vseh težav. Če se poveča število avtomobilov, če vozila postajajo težja in če prebivalci opravijo vse več kilometrov, ostajajo zastoji, cestni prah, obraba pnevmatik, hrup in potreba po velikih prometnih površinah.

Za čistejši mestni zrak je zato potrebna kombinacija ukrepov: tehnično brezhibna in učinkovitejša vozila, elektrifikacija, boljši javni prevoz, varne kolesarske povezave, urejen prometni tok in manj nepotrebnih avtomobilskih poti.

Promet ni edini vir onesnaženja zraka, je pa eden tistih, ki mu je prebivalstvo pogosto izpostavljeno zelo neposredno. Avtomobili vozijo mimo domov, šol, vrtcev in mestnih pločnikov. Prav zato lahko zmanjšanje prometnih izpustov prinese opazno izboljšanje tam, kjer ljudje vsak dan živijo in dihajo.