Traktor, ki vozi skoraj sam: na sejmu AGRA 2026 tehnologija z natančnostjo do 2 centimetrov

📅 Objavljeno: 24. avgust 2026   •   ⏱️ Čas branja: 9 minut

Časi, ko je bila največja tehnološka novost v traktorju klimatska naprava in boljši menjalnik, so že zdavnaj mimo. Na letošnjem sejmu AGRA 2026 v Gornji Radgoni je mogoče videti tehnologijo, ki traktorju omogoča avtomatsko sledenje vozni liniji z natančnostjo približno dveh centimetrov.

Pri sistemu FARMNAVIGATOR Steer Ready se navigacija pri ustrezno tovarniško pripravljenih traktorjih poveže neposredno z njihovim krmilnim sistemom. Traktor med delom sam drži smer, vozniku pa ni treba neprestano popravljati volana. In to ni več tehnologija, rezervirana samo za največje kmetijske sisteme.

Zakaj sploh potrebujemo natančnost dveh centimetrov?

Na prvi pogled se lahko zdi, da je nekaj centimetrov le nepomembna razlika. Na velikem polju ni.

Pri klasični vožnji voznik težko vsakič popolnoma natančno sledi prejšnji liniji. Zato prihaja do prekrivanja. Del površine lahko tako dvakrat pognojimo, dvakrat poškropimo, dvakrat obdelamo ali pa pri delu določene dele celo izpustimo.

Avtomatsko vodenje poskuša to odpraviti. Sistem s pomočjo satelitskega pozicioniranja in RTK-korekcije ohranja traktor na načrtovani poti. FARMNAVIGATOR za sistem Steer Ready navaja avtomatsko vodenje z natančnostjo do približno 2 centimetrov.

Volan se sploh ne premika

Posebej zanimiva je rešitev FARMNAVIGATOR Steer Ready.

Pri starejših oziroma enostavnejših sistemih avtomatskega vodenja je na volan nameščen elektromotor, ki ga fizično obrača. Steer Ready deluje drugače.

Pri traktorju, ki že ima tovarniško predpripravo za avtomatsko vodenje, se sistem poveže neposredno z obstoječim krmiljenjem. Zato dodatnega motorja na volanu ni.

Med avtomatsko vožnjo originalni volan ostane mirujoč. To pomeni čistejšo kabino in bolj integrirano rešitev.

Deluje na traktorjih več različnih znamk

Sistem ni omejen samo na eno znamko.

Po navedbah razstavljavca je rešitev namenjena ustrezno opremljenim modelom znamk Case IH, New Holland, Steyr, Deutz-Fahr in Claas.

Uporabljata se navigacijski zaslon FARMNAVIGATOR G12 Panorama in antena All in One 4G, ki se nato povežeta s tovarniškim krmilnim sistemom traktorja.

To je pomembno tudi za trg rabljenih kmetijskih strojev. Kmetu namreč ni nujno treba kupiti povsem novega avtonomnega traktorja, da začne uporabljati naprednejše precizno kmetovanje.

Obstajajo tudi sistemi za traktorje brez tovarniške priprave

Še zanimivejše je, da avtomatsko vodenje ni nujno omejeno samo na najnovejše traktorje.

Na sejmu predstavljajo tudi sisteme AllyNav in Vector. Pri hidravlični različici sistem neposredno upravlja krmiljenje traktorja.

AllyNav AF201 po navedbah ponudnika omogoča avtomatsko vodenje z natančnostjo približno 2,5 centimetra, podobno natančnost pa dosega tudi sistem Vector HD408.

Vector omogoča celo avtomatsko obračanje na koncu vrste. Avtomatizacija se torej počasi seli iz samega držanja smeri tudi v kompleksnejše manevre.

Kaj pa starejši traktor?

Tu postane zgodba posebej zanimiva za slovensko kmetijstvo.

Če poseg v hidravliko ni smiseln ali zaželen, obstajajo tudi elektromehanske rešitve z motorjem na volanu. Takšen sistem fizično obrača volan.

Njegova prednost je precej enostavnejša montaža, sistem pa je mogoče tudi premestiti na drug stroj.

To pomeni, da lahko določeno stopnjo avtomatizacije dobi tudi traktor, ki prvotno sploh ni bil zasnovan za takšno tehnologijo.

Manj goriva, semen, gnojil in škropiv

Glavna prednost avtomatskega vodenja ni to, da lahko voznik manj obrača volan. Pomembnejša je ekonomika.

Natančno sledenje liniji zmanjšuje prekrivanje med posameznimi prehodi. To lahko pomeni učinkovitejšo uporabo goriva, semen, gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

Večja kot je površina, večji je lahko učinek. Pri nekaj hektarjih razlika morda ni dramatična. Pri stotinah hektarjev pa se lahko že nekaj odstotkov nepotrebnega prekrivanja spremeni v precejšen strošek.

Voznik še vedno ostaja v traktorju

Pri tem moramo ločiti dve stvari.

Avtomatsko vodenje ni enako avtonomnemu traktorju.

Pri sistemih za avtomatsko vodenje je voznik še vedno v kabini in nadzoruje delo. Sistem predvsem prevzame nalogo natančnega krmiljenja po načrtovani poti.

Toda na AGRI 2026 je mogoče videti tudi naslednjo stopnjo razvoja: kmetijske robote.

Električni robot lahko dela tudi na pobočju

Na sejmu je predstavljena tudi električna robotska platforma, namenjena delu v sadovnjakih, na travnatih površinah, neobdelanih zemljiščih in pri komunalnem vzdrževanju.

Robot uporablja RTK-pozicioniranje in lahko načrtuje svoje delovne poti. Gosenična konstrukcija in nizko težišče mu omogočata delo tudi na pobočjih.

Po navedbah razstavljavca je popolnoma avtonomno delovanje predvideno na naklonih do 20 stopinj, med 20 in 30 stopinjami pa se uporablja daljinsko upravljanje.

Ker uporablja električni pogon, pri delu tudi nima lokalnih izpušnih plinov.

Roboti bodo najprej prevzeli dolgočasna opravila

Verjetno ne bomo čez pet let gledali popolnoma praznih kmetij brez ljudi. Veliko bolj realen scenarij je drugačen.

Roboti bodo najprej prevzeli dela, ki so ponavljajoča, časovno zahtevna, zelo natančna ali za človeka preprosto dolgočasna.

Košnja med drevesi v sadovnjaku je dober primer. Robot lahko večkrat ponovi skoraj popolnoma enako pot, medtem ko se človek posveti drugim opravilom.

Tudi satelitski posnetek polja neposredno na zaslonu

Digitalizacija ni samo avtomatsko obračanje volana.

FARMNAVIGATOR na AGRI predstavlja tudi možnost prikaza satelitske podlage neposredno na navigacijskem zaslonu traktorja.

Voznik lahko poleg voznih linij in že obdelane površine vidi dejanski zemljevid polja in okolice. To pomaga pri prepoznavanju meja polja, orientaciji na večjih površinah, iskanju dostopnih poti in spremljanju opravljenega dela.

Traktor tako vse bolj postaja računalnik na kolesih.

Digitalizacija je ena glavnih tem AGRA 2026

Ni naključje, da je takšne tehnologije letos na sejmu veliko.

Slovensko Ministrstvo za kmetijstvo je digitalizacijo kmetijstva postavilo med tri osrednje teme svojega nastopa na AGRI 2026. Drugi dve sta generacijska prenova slovenskega podeželja in lokalno pridelana hrana.

Sejem v Gornji Radgoni poteka od 22. do 26. avgusta 2026.

Zakaj je to pomembno za slovenske kmete?

Slovensko kmetijstvo ima drugačne pogoje kot ogromne kmetije v ZDA ali Avstraliji.

Parcele so pogosto manjše, teren je bolj razgiban, kmetijska zemljišča pa so razdrobljena.

Zato utegne biti tehnologija, ki jo lahko dodamo obstoječemu traktorju, za Slovenijo bistveno bolj zanimiva kot futurističen popolnoma avtonomen stroj za več sto tisoč evrov.

Koliko takšna natančnost dejansko pomeni?

Predstavljajmo si zelo poenostavljen primer.

Traktor opravlja delo s priključkom širine šest metrov. Če voznik pri vsakem prehodu zaradi varnosti prekriva prejšnjo linijo za 20 centimetrov, izgublja približno tri odstotke delovne širine.

Na majhni njivi tega skoraj ne opazimo. Na stotinah hektarjev pa to pomeni dodatne kilometre vožnje, več goriva in potencialno več porabljenega materiala.

Če avtomatika zmanjša prekrivanje na nekaj centimetrov, začne tehnologija dobivati zelo konkreten ekonomski smisel.

Ali bo traktor prihodnosti sploh še potreboval volan?

Kratkoročno zagotovo.

Toda smer razvoja je jasna. Najprej smo dobili GPS-zemljevide. Nato pomoč pri vodenju. Potem avtomatsko krmiljenje.

Zdaj prihajajo avtomatsko obračanje na koncu vrste, komunikacija s priključki, robotske platforme in vse bolj avtonomno izvajanje posameznih opravil.

Popolnoma avtonomni traktor zato ni več znanstvena fantastika. Vprašanje je predvsem, kdaj bo tehnologija dovolj poceni in praktična za množično uporabo.

Tehnologija AGRA 2026 – na kratko

Izbor Vozila24

Za nas je najbolj zanimiva novost letošnje AGRE prav dejstvo, da precizno kmetovanje ni več nujno povezano z nakupom povsem novega traktorja.

Če lahko obstoječ, tehnično primeren stroj nadgradimo z avtomatskim vodenjem, postane tehnologija dostopna precej širšemu krogu uporabnikov.

Dva centimetra natančnosti na papirju ne zvenita revolucionarno.

Ko pa dva centimetra pomenita manj prekrivanja, manj porabljenega goriva, manj gnojila in manj nepotrebnih prehodov po polju, postane jasno, zakaj je avtomatizacija ena najpomembnejših smeri razvoja sodobne kmetijske mehanizacije.